-
1 colour
1. noun1) (a quality which objects have, and which can be seen, only when light falls on them: What colour is her dress?; Red, blue and yellow are colours.) barva2) (paint(s): That artist uses water-colours.) barva3) ((a) skin-colour varying with race: people of all colours.) barva4) (vividness; interest: There's plenty of colour in his stories.) barvitost2. adjective((of photographs etc) in colour, not black and white: colour film; colour television.) barven3. verb(to put colour on; to paint: They coloured the walls yellow.) barvati- coloured4. noun((sometimes used impolitely) a dark-skinned person especially of Negro origin.) črnec- colouring
- colourless
- colours
- colour-blind
- colour scheme
- off-colour
- colour in
- show oneself in one's true colours
- with flying colours* * *IAmerican color [kʌlə]noun barva, odtenek; barva kože, pigment; kolorit; rdečica; videz; figuratively pretveza, maska; plural zastava; ton, prizvokcolour bar — rasna segregacija; diskriminacijato change colour — prebledeti, zardetito give colour to s.th. — poživiti, opravičiti kaj; dati videz resničnostito lend colour to s.th. — poživiti kajcolour line — črta, ki strogo deli belce od črncevto see the colour of s.o.'s money — dobiti od koga denarto stick to one's colours — držati se svojih načel, ravnati po svojih načelihto strike ( —ali lower) one's colours — vdati, ukloniti seto take one's colour from s.o. — posnemati kogaunder colour of s.th. — pod krinko česato wear s.o.'s colours — biti privrženec kogato sail under false colours — pretvarjati se, biti licemerecman (woman) of colour — človek, ki ni belecIIAmerican color [kʌlə]1.transitive verbbarvati, slikati; figuratively olepšati, pretiravati;2.intransitive verbbarvo dobiti, zardeti -
2 regale
[rigéil]1.noun(bogata) gostija, pogostitev, pir, pojedina; osvežilo, slaščica, poslastica; žlahten okus; užitek, naslada;2.transitive verb(bogato) (po)gostiti ( with z); figuratively razveseliti; okrepiti, osvežiti, poživitito regale oneself — okrepčati se, poživiti se; intransitive verb gostiti se, naslajati se (on ob, z), privoščiti si (on kaj) -
3 promote
[prə'məut]1) (to raise (to a higher rank or position): He was promoted to head teacher.) povišati2) (to encourage, organize, or help the progress of: He worked hard to promote peace / this scheme.) pospeševati3) (to encourage the buying of; to advertise: We are promoting a new brand of soap-powder.) delati reklamo•- promoter- promotion* * *[prəmóut]transitive verbpovišati; pomagati, pospeševati, podpirati; economy ustanoviti družbo, povečati prodajo (z reklamo), poživiti, delati reklamo za kaj; juridically začeti postopek; (šah) zamenjati kmeta za kraljico; politics podpreti zakonski osnutek, uzakoniti -
4 variegate
[vʌ/ərigeit]transitive verb(pisano) pobarvati, napraviti pisano (pestro, mnogobarvno); variirati, vnesti spremembo (v kaj); poživiti s spremembo, popestritivariegated — pisan, pester -
5 warm
[wo:m] 1. adjective1) (moderately, or comfortably, hot: Are you warm enough, or shall I close the window?; a warm summer's day.) topel2) ((of clothes) protecting the wearer from the cold: a warm jumper.) topel3) (welcoming, friendly, enthusiastic etc: a warm welcome; a warm smile.) topel4) (tending to make one hot: This is warm work!) težek5) ((of colours) enriched by a certain quantity of red or pink, or (of red etc) rich and bright: a warm red; I don't want white walls - I want something warmer.) topel2. verb1) (to make moderately hot: He warmed his hands in front of the fire.) ogreti2) (to become friendly (towards) or enthusiastic (about): She warmed to his charm.) ogreti se3. noun(an act of warming: Give your hands a warm in front of the fire.) gretje- warmly- warmness
- warmth
- warm-blooded
- warmed-over
- warmhearted
- warmheartedness
- warm up* * *I [wɔ:m]adjective ( warmly adverb)topel, ogret, vroč, razgret; strasten, goreč, zanesen, navdušen; živahen, prisrčen, prijazen, iskren; figuratively vroč, neprijeten, težaven, nevaren; nespodoben; (barva) topel, temen; colloquially slang bogat, premožen, imovit; hunting svež ( scent sled), blizek (cilju pri lovu)warm thanks — topla, prisrčna zahvalato get, (to grow) warm — ogreti seto make warm — ogreti, segretito make it warm for s.o. — napraviti komu tla vroča pod nogamithis place is too warm for me figuratively tu mi gori pod nogamiII [wɔ:m]noungretje, ogrevanje; nekaj toplegaBritish warm military kratek (častniški) plašč uniformeIII [wɔ:m]transitive verbogreti, segreti; figuratively razvneti; poživiti; colloquially pretepsti, prebunkati, premlatitito warm up a meal — pogreti jed; intransitive verb ogreti se, segreti se, postati topel; figuratively razvneti se, zainteresirati se; postati strastento warm o.s. — ogreti se, segreti seto warm up to s.th. — ogreti (vneti) se za kaj, dobiti simpatije do česa
См. также в других словарях:
poživíti — ím dov., požívil (ȋ í) 1. povzročiti, da postane kdo bolj živahen, dejaven: pijača ga je poživila; doma se je pogrel in poživil; poživiti si noge s hitro hojo / tak nazor poživi duha / dež poživi rastline 2. narediti kaj bolj pestro, zanimivo:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ubíti — ubíjem dov., ubìl (í ȋ) 1. z udarcem, s silo povzročiti smrt a) človeka: napadalec je potnika ubil; namerno, nehote ubiti koga / ubiti koga s kamnom, z nožem, s puško / ubiti koga s plinom b) živali: ubiti kačo, muho / lovec je medveda ubil šele … Slovar slovenskega knjižnega jezika
regenerírati — am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da kaj spet dobi ustrezne, zaželene lastnosti; obnoviti, poživiti: regenerirati mestno središče; regenerirati onesnaženo vodo / ta preparat regenerira lase / v spanju človek regenerira svoje moči za delo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
življênje — a s (é) 1. pojav, ki se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja: začetek življenja na zemlji; zakoni življenja / življenje na kopnem, v morju // kar se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja: življenje v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prihódnost — i ž (ọ̑) 1. čas, ki bo prišel: dogodek ima v prihodnost segajoč pomen; v prihodnosti moramo kulturno dejavnost še poživiti; bližnja, daljna prihodnost; načrti za prihodnost 2. obstoj, stanje česa v tem času: skrb za prihodnost človeštva, države … Slovar slovenskega knjižnega jezika
